K3 Film Festival Villach

K3 FILM FESTIVAL LJUBLJANA

26. Juni 2013

17:00 Uhr
Kurzfilmwettbewerb für Slowenien
Kinodvor, Ljubljana

19:00 Uhr
Round-Table „Kurzfilm in Slowenien"

27. Juni 2013

21:00 Uhr
Retrospektive Toni Raćki
Kinoteka, Ljubljana

danach
Verlautbarung der 3X3 Teilnehmer aus Slowenien
Jury: Tina Lešničar, Miha Knific, Andraž Poeschl

 

Kurzfilmwettbewerb für Slowenien - Wettbewerbsprogramm

Unpacked (Nika Lemut, Ines Ozimek, 2013) 2'

 

V animaciji nastopajo liki iz različnih pravljic. Vsak od njih dobi paket po pošti. V njem pa je nek predmet, ki ni namenjen zanj. Tako se rdeča kapica spotika po gozdu v petkah, volk se zastrupi z jabolkom, pepelka dobi zrcalo, sneguljčica pa se namesto v krsti znajde v košari. V deželi vlada kaos, za vsem tem pa stoji zlobna mačeha.

 

Amelia (Blaž Završnik, 2012) 20'

 

Romunska najstnica se pridruži organiziranim beračem v iskanju boljšega življenja. Ko pa s skupino začne svoje popotovanje v Sloveniji, je postavljena pred težko odločitev ali naj sprejme dvomljiva pravila igre ali ne.

Via Armando Diaz 5 (Peter Mišic, 2013) 2'13''

 

 

 

Zadnji pionirji (Daniela Rodrigues, 2012) 10'30''

 

V bivši Jugoslaviji so otroci vstopali v pionirje pod federativno ideologijo bratstva in enotnosti. V 90-ih so v slovensko družbo vstopile nove vrednote. Kako je dobo tranzicije doživljala zadnja generacija pionirjev?

 

Od delavca do aktivista (Anja Kuhar, 2012) 21'17''

 

Propad slovenske gradbene industrije je pustil delavce migrante v globokem obupu. V nebo vpijoče izkoriščanje in nepravičnosti, ki niso našli poti v vidno polje širše javnosti, so vodili v nastanek radijske oddaje »Viza za budućnost«, ki je luč sveta ugledala na valovih ljubljanskega Radia Študent. Namen oddaje je marginalizirani in utišani družbeni skupini, migrantskim delavcem iz sosednjih držav, ponuditi varen način komunikacije s širšim občinstvom in tako sprožiti spremembe na bolje v sicer neznosni situaciji delavcev v gradbene sektorju. Film je dokument časa, ki nudi vpogled v nastanek in razvoj oddaje, ki deluje predvsem kot sredstvo opolnomočenja in delavcev in način njihove aktivacije.

 

rainBOW (Eva Petrič, 2012) 3'50''

 

Rdeča, modra, rumena… ustvarjajo mavrico, ki že od nekdaj simbolizira upanje in komunikacijo. RainBOW@beijing ni tipična mavrica, pač pa nezdrava, ker je amputirana - manjkajo kosi zelene in vijolične. Subjekt in objekt tega videa je neonska mavrica, ki so jo zgradili prek avtoceste v Pekingu po odcepitvi Tajvana od Kitajske. Oba sedanja dela mavrice naj bi se sklenila v celo, popolno mavrico ob morebitni ponovni združitvi Tajvana in Kitajske. RainBOW@beijing je vizualizacija amputiranega dela mavrice preko zvoka. Ta udejanja vse različne emocije - kot so različne barve mavrice, ki se prepletajo do točke, kjer se jezik osvobodi svojega ovoja iz besed, ki paradoksalno pogosto namesto komunikacije ustvarjajo nesporazum. Ostane le vibracija, upanje za komunikacijo, ki je prvpobitni namen vseh jezikov; blueprint te komunikacije pa je v simbolu mavrice – cele, zdrave, ne amputirane.

 

Apartment no.4 (Simona Jerala, Daphne van den Blink, Rui Esperança, 2012) 9'40''

 

Urška se seli v stanovanje v katerem je živela skupaj z babico tekom svojega otroštva. Njeno občutenje preteklosti je podano skozi lirične posnetke prostorov, ki govorijo sami zase.

 

Missing the moment (Mitja Mlakar, 2012) 10'

 

Peter se trudi, da bi dosegel svoj življenjski cilj in postal priznan umetnik. Toda njegovo dojemanje časa je njegov največji sovražnik.

 

Serial conundrums (Diego Menendes, 2012) 3'25''

 

Film iz prve osebe govori o neznanem serijskem morilcu, ki hodi po mračnih Ljubljanskih ulicah, medtem ko se njegova pot spominsko križa z umori ravzpitih Slovenskih morilcev Silvom Plutom in Metodom Trobcom in politikom, povezava je simbolična.

 

Fuck machine (Živa Petrić, 2012) 9'28''

 

Machine Charlesa Bukowskega. Pisatelj sedi v svoji zanikrni kuhinji in bolšči predse. Videti je obupan in žalosten. V misli mu vdirajo spomini preteklih mesecev. Nenadoma se odloči, da bo

dogodke, ki mu kalijo mir, prenesel na papir. Pripovedovati začne o noči, ko je po naključju spoznal nenavadno žensko. Nekega mrzlega večera je s prijateljem Mikom popival v Baru pri Tony-u, kamor je pogosto zahajal. Tam sta z Mikom izvedela za nekega starega znanstvenika, nemškega doktorja Von Brashlitza, ki je ustvaril popolno žensko, Tanyo. Šla sta jo poiskat, vendar sta naletela na incident, ki je pisatelja močno pretresel. Odselil se je iz mesta, daleč stran. Čez nekaj mesecev je v brivnici opazil oglas, ki je ponujal Fuck machine. Spodaj podpisani pa je bil Dr. Von Brashlitz sam. Pisatelj se ni obotavljal, poslal je denar in naročil paket. Izum je bil, v primerjavi s Tanyo, izredno slab. Bil je razočaran in dogodki o incidentu so se vrnili v njegov spomin. Utonil je v norosti. Na koncu v diliriju konča zgodbo, vzame pištolo in se ustreli.